- Geografski večer, 12. november 2002
Ljubljansko geografsko društvo v okviru mednarodnega leta gora vabi na geografski večer, na katerem bo predstavljen predvideni razvoj gorskih območij Gorenjske in Goriške statistične regije. Z razvojnima vizijama, kakršni predvidevata pravkar pripravljena in potrjena regionalna razvojna programa za obe regiji, bosta udeležence seznanili vodji njune priprave, mag. Slavka Zupan za Gorenjsko in Rosana Ščančar za Goriško. Prireditev bo povezovala Monika Benkovič, asistentka na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prireditev bo v torek, 8. oktobra 2002 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja (pri trgovini Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7, v Ljubljani.
- Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa
Kot tretja v zbirki Geografija Slovenije je ugledala luč sveta že nekaj časa napovedovana publikacija Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa izpod peresa predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Draga Perka, ki je obenem tudi urednik zbirke. Bogato opremljeno in vzorno dokumentirano knjigo na 229 straneh ob besedilu sestavljajo še 103 slikovne priloge (barvni in črnobeli zemljevidi, grafikoni in fotografije) in 35 preglednic.
Knjiga dr. Perka nakazuje nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba digitalnega modela reliefa v geografiji, kartografiji in geografskih informacijskih sistemih. Razdeljena je na devet poglavij. V obsežnem uvodnem poglavju je relief predstavljen kot pokrajinska sestavina, sestavina geografskega informacijskega sistema in sestavina zemljevidov, pri čemer velja omeniti posrečeno predstavitev in ponazoritev raznovrstnih načinov in metod upodabljanja površja na različnih zemljevidih, začenši z najstarejšimi zametki kart iz 7. tisočletja pred našim štetjem, odkritih na ozemlju zdajšnje Turčije. Omeniti velja tudi natančen oris uporabljenih statističnih metod, ki bralca seznani z ugotavljanjem povezanosti, računanjem nadmorske višine, naklona in ekspozicije površja, računanjem koeficienta razgibanosti površja in z določanjem reliefnih enot na temelju morfoloških razredov, morfoloških enot in povezanosti reliefnih prvin.
V drugem, tretjem in četrtem poglavju so predstavljene tiste značilnosti nadmorskih višin, naklonov in ekspozicij površja Slovenije, ki so bile ugotovljene z obdelavo stometrskega digitalnega modela reliefa. Reliefne enote Slovenije, določene na temelju analize več reliefnih prvin, zlasti nadmorske višine in naklona, ki skupaj opredeljujeta razgibanost površja, so predstavljene v posebnem, petem poglavju. To poglavje je vsekakor vsebinsko jedro publikacije. Temeljne reliefne enote Slovenije so nerazgibane ravnine, razgibane ravnine, nerazgibana gričevja, razgibana gričevja, nerazgibana hribovja, razgibana hribovja, nerazgibana gorovja, razgibana gorovja in velike doline, ki sestavljajo skupno 194 reliefnih enot, prikazanih na zemljevidu in na kratko opisanih v besedi. V nadaljevanju petega poglavja je predstavljena še povezanost razgibanosti površja z nadmorsko višino, naklonom, ekspozicijo, kamninami, rastjem, naselji in prebivalstvom.
Vsebinsko sklepno, šesto poglavje je regionalnogeografsko obarvano, saj je avtor ugotovitve iz prejšnjih poglavij prikazal še po posameznih pokrajinskih enotah, to je po alpskih dinarskih, panonskih in sredozemskih pokrajinah.
Publikacija ne spada med lahka branja. V večjem delu zahteva popolno miselno osredotočenost, sicer zapletena govorica številk ne doseže svojega sporočilnega namena. Sicer lahko prav kvantifikacijo štejemo med njene temeljne odlike, kajti tovrsten pristop je v slovenski geografiji redek, če že ne kar pionirski. Zaradi privlačne in nazorne grafične opreme lahko knjigo ob strokovnjakih priporočimo tudi študentom, dijakom in njihovim učiteljem, kar je tudi želja avtorja, ki jo razkrije v uvodu knjige.
- Nekaj umotvorov in smešnic na temo površja
Vprašanje: Kaj je nižina?
Odgovora: Nižina je svet, ki leži na tleh. Nižina je nizko okolje.
Vprašanje: Kaj je planota?
Odgovor: Planota je svet, obdan s travo in grmički.
Vprašanje: Kaj je kotlina?
Odgovor: Kotlina je kraj, kjer so živeli praljudje.
Vprašanje: Kako se imenuje hribovje nad Cerknim?
Odgovor: Imenuje se Cerkljansko hribovje in je dobilo ime po Ivanu Cankarju.
- Geografski obzornik 49/3
Izšla je tretja letošnja številka strokovne revije Zveze geografskih društev Slovenije Geografski obzornik. Uredil jo je mag. Dejan Cigale z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Poleg običajnih pedagoških (Simon Kušar piše o mednarodnem medinštitutskem geografskem seminarju Priložnosti in možnosti regionalnih struktur na poti k združeni Evropi, Katja Vintar pa o mednarodnem medodelčnem geografskem seminarju v Pazinu) in društvenih novic (Milan Natek nas seznani s prejemniki stanovskih priznanj v letu 2002 in še posebej z dobitniki Melikovih priznanj v istem letu, Simon Kušar povzema vtise s spomladanskih ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva 2002, Monika Benkovič ocenjuje Geografske večere Ljubljanskega geografskega društva spomladi 2002) ter predstavitve knjižnih novosti (Matija Zorn ocenjuje leksikon Geografija, Drago Kladnik pa knjigo Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa), je v njej poudarek na fizičnogeografskih člankih, ki so opremljeni s privlačnimi fotografijami in drugimi grafičnimi prilogami.
Uvodni članek Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan je delo dr. Jurija Kunaverja, rednega profesorja v pokoju. Avtor opisuje najznamenitejše naravne spomenike jugovzhodnega dela ameriške zvezne države Utah in njenega neposrednega sosedstva, zlasti kanjonske pokrajine, naravne loke in naravne mostove ter erozijske in denudacijske osamelce, kot so mese in buti. Nekatere od teh pokrajin, na primer Dolina spomenikov (Monument Valley), so mnogokrat gostile filmske ekipe in veljajo za klasično pokrajino ameriškega Divjega zahoda. Koloradska planota se ponaša tudi z ostanki vulkanskih pojavov; zadnji vulkan v tem delu Združenih držav je bruhal še pred komaj 900 leti. Med njimi posebej izstopajo koničasti osamelci iz odpornejših vulkanskih kamnin. V članku so omenjeni tudi sledovi stare indijanske civilizacije Anasazijev.
Univerzitetno diplomirani geograf Andrej Grmovšek iz Maribora nas v članki Manj znane reliefne oblike v stenah Kraškega roba seznanja, da se v izrazitem reliefnam pregibu, s katerim se kras spušča proti Tržaškemu zalivu, pojavljajo mnoge reliefne oblike, značilne za kraške jame, goli kras in v stenah iz nekarbonatnih kamnin. Podrobneje so predstavljene nekatere manj znane reliefne oblike, na primer sigova rebra, ježki in grudaste tvorbe, ki nastajajo s sedimentacijo kalcita, ter talne vdolbinice, biogene vdolbinice, luknjice in luknje s prstjo, ki nastajajo s korozijo. Opisani so njihov videz, velikost, območje in pogostnost pojavljanja, navedene pa so tudi hipoteze o njihovem nastanku.
Zadnji članek Vodni viri ter vodovarstvena območja Zasavja je delo Blaža Barboriča, absolventa geografije iz Velenja. Prispevek obravnava 15 regionalno pomembnih vodnih virov v Zasavju. Cilj raziskave, ki je bila izdelana v okviru študijske usmeritve Varstvo geografskega okolja na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je bila ugotovitev stanja na vodovarstvenih območjih v petih zasavskih občinah (Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče) in ocena obremenjenosti vodnih virov. Kljub omejitvam oziroma prepovedim določenih dejavnosti, so je bilo na več mestih ugotovljeno širjenje dejavnosti tudi na območja s strogim režimom varovanja.
- But
But, originalno butte, je manj prostrana, strukturno pogojena strma skalnata vzpetina z vršno uravnavo in nasipom razpadlega gradiva v spodnjem delu, nastala v sušnih predelih zaradi umikanja pobočij ali zadenjske denudacije. Pomembno vlogo pri ohranitvi enake višine butov ima odpornejša vrhnja kamninska plast, ki je zaščitila manj odporno podlago.
Mesa
Mesa je osamljena puščavska vzpetina z ravnim ovršjem in strmimi pobočji, v obliki mizaste gore (mesa v španščini pomeni miza), ostanek nekdanje obsežne planote, ki jo je v obdobju vlažnejšega podnebja razrezala rečna erozija. Z nadaljnjim razpadanjem iz mes nastajajo buti.
-
Kulturne pokrajine v Sloveniji
Kot peta v knjižni zbirki Geografije Slovenije je izšla publikacija Kulturne pokrajine Slovenije. Avtorica je mag. Mimi Urbanc, asistentka na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bogato opremljeno delo na 223 straneh krasi kar 145 slik (zemljevidov, grafikonov, shem in fotografij) ter dopolnjuje 36 preglednic.
Kulturna pokrajina je rezultat vzajemnega delovanja naravnega okolja in človekove družbeno-gospodarske dejavnosti v njem. Izraža veliko stopnjo povezanosti družbe in naravnega okolja, kar še posebej velja za podeželske kulturne pokrajine. Ker je Slovenija na stičišču štirih velikih evropskih naravnogeografskih enot (Alpe, Dinarsko gorovje, Panonska nižina, Sredozemlje) in štirih zgodovinskih, etnoloških, jezikovnih, verskih, skratka kulturnih prostorov (slovanski, germanski, romanski in madžarski), se je na površinsko majhnem območju izoblikovalo veliko število različnih tipov pokrajin.
V poskusu njihove tipologije je avtorica prek 300 ugotovljenih tipov po načelu podobnosti združila v 20 skupin, pri čemer je za vsako opredelila, kaj je bilo odločilnega pomena za njeno oblikovanje, ter ključne razvojne procese, ki kažejo na pričakovane spremembe v prihodnosti: kulturna pokrajina dolin in kotlin v alpskem gorovju, kulturna pokrajina pobočij v alpskem gorovju, kulturna pokrajina planot v alpskem gorovju, kulturna pokrajina pobočij v alpskem hribovju, kulturna pokrajina dolin v alpskem hribovju, kulturna pokrajina valovitega obrobja alpskih ravnin, kulturna pokrajina alpskih ravnin, kulturna pokrajina slemen in pobočij na dinarskih planotah, kulturna pokrajina kraških polj, dolin, ravnin in ravnikov na dinarskih planotah, kulturna pokrajina dolin, ravnin in kraških polj na dinarskih podoljih in ravnikih, kulturna pokrajina pobočij, vzpetin in slemen na dinarskih pobočjih in ravnikih, kulturna pokrajina ravnikov na dinarskih podoljih in ravnikih, kulturna pokrajina dolin v panonskih gričevjih, kulturna pokrajina pobočij in slemen v panonskih gričevjih, kulturna pokrajina panonskih ravnin, kulturna pokrajina pobočij in slemen v sredozemskih gričevjih, kulturna pokrajina ravnin, dolin in obalne ravnice v sredozemskih gričevjih, kulturna pokrajina vzpetin in pobočij na sredozemskih planotah, kulturna pokrajina dolin in podolij na sredozemskih planotah, kulturna pokrajina ravnikov na sredozemskih planotah.
-
Geografski zbornik 41
Izšla je enainštirideseta številka znanstvene revije Geografski zbornik, ki jo izdaja Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednik je dr. Milan Orožen Adamič, višji znanstveni sodelavec na GIAM ZRC SAZU.
Uvodni članek Kraški izviri pod Kaninskim pogorjem je prispeval Blaž Komac, mladi raziskovalec na GIAM ZRC SAZU. Urednik in Mauro Hrvatin, strokovni sodelavec specialist v humanistiki na GIAM ZRC SAZU, sta napisala članek Geografske značilnosti potresov v Posočju. Mauro Hrvatin je skupaj z Mojco Hrvatin, profesorico geografije na osnovni šoli v Stični, tudi avtor članka Naravne enote Dobrepoljsko-Struškega krasa. Prvi del publikacije zaključuje članek Vpliv turizma na razvoj zdravilišča Rogaška Slatina izpod peresa dr. Uroša Horvata, docenta na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
Drugi del člankov je posvečen delu svetovno znanega ameriškega geomorfologa Williama Morrisa Davisa. Njegovo življenje in delo predstavlja dr. Karel Natek, docent na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Jurij Kunaver, redni univerzitetni profesor v pokoju, bralstvo seznanja z ameriško geomorfologijo pred Davisom. Teorijo o geomorfoloških ciklih, s katero se je Davis še najbolj proslavil, predstavlja dr. Andrija Bognar, redni profesor na Oddelku za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu. Zapise o Davisu zaključuje članek William Morris Davis, Anton Melik, slemenski nivoji in pobočni procesi izpod peresa akademika dr. Ivana Gamsa, rednega univerzitetnega profesorja v pokoju.
-
Nekaj smešnic in umotvorov iz geografske učilnice
Vprašanje: Kako so nastale metamorfne kamnine?
Odgovor: Metamorfne kamnine so nastale iz metafor.
Vprašanje: Kaj so usedline?
Odgovor: Usedline so kamnine, ki se usedajo na beton.
Vprašanje: Kaj je lava?
Odgovor: Lava je tisto, kar prihaja iz luknje.
Vprašanje: Kaj je vulkan?
Odgovor: Vulkan je ogenj, ki bruha.
Vprašanje: Kaj je preperevanje?
Odgovor: Preperevanje je izhlapevanje kamnin na površju.
Vprašanje: Zakaj prihaja do potresov?
Odgovor: Zato, ker se Zemlja prehitro vrti.
-
Predavanje o alpinističnih odpravah v Himalajo
V okviru mednarodnega leta gora prireja Ljubljansko geografsko društvo še zadnjega v nizu predavanj, ki bo v torek, 17. decembra ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja na Trgu francoske revolucije v Ljubljani (pri trgovini Kod&Kam). Predavatelj bo starostna slovenskega alpinizma in vodja več odprav v tuja gorstva Tone Škarja, zdaj podpredsednik Planinske zveze Slovenije in načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Udeleženci se bodo ob diapozitivih seznanili s slovenskimi odpravami in splošno problematiko odprav v Himalajo od leta 1965 dalje, poudarek pa bo na dramatičnih in drugih doživetjih na območjih Mount Everesta, Kangčendzenge, Anapurne, Daulagirija, Šiša Pangme, Čo Ojuja in še kakšnega od tamkajšnjih vršacev. Predstavljene bodo tudi različne pokrajine v Nepalu, Sikimu in Tibetu, spreminjanje narave pod vplivom človeka, pa tudi razvoj slovenskega alpinizma, posebej tistega njegovega dela, ki se je podvigov loteval v obliki odprav. Kot na vsa predavanja LGD-ja je tudi na tega vstop prost. Vljudno vabljeni!
-
Gorovje
Gorovje je vzpeto območje večjih dimenzij na Zemljinem površju, ki ga razčlenjujejo vrhovi, planote, doline ter globeli. Na vznožju se izteče bodisi v ravnino bodisi v gričevje. Gorovje je višje in praviloma bolj prostrano od hribovja, vendar razmejitev med obema reliefnima kategorijama ni enostavna, saj je konkretna izvedba še vedno predvsem plod subjektivnih kriterijev.
Glede na reliefno energijo razlikujemo sredogorje (pri nas ga opredeljujemo do nekako 1500 m nadmorske višine oziroma do zgornje gozdne meje in do 1000 m relativne višine med vznožjem in vrhom vzpetine) in visokogorje (nad 1500 m nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo in nad 1000 m relativne višine). Za sredogorje so praviloma značilne bolj blage, zaobljene reliefne oblike, za visokogorje pa skalnat svet ostenij, strmih vrhov, ozkih grebenov, krnic in ledeniških dolin, saj se površje lahko razteza nad zdajšnjo snežno mejo, v pleistocenskih poledenitvah pa so ga preoblikovali ledeniki in ledeniški pojavi. Glede na izoblikovanost vršnega dela razlikujemo grebenasto, verižno, kopasto in planotasto gorovje.
Gorovja nastajajo z vzajemnim delovanjem endogenih in eksogenih sil. Spodbudi jih gorotvorni proces ali orogeneza, ki se pojavlja predvsem vzdolž robov premikajočih se tektonskih plošč. Sega globoko pod površje in povzroča gubanje. Vzpeto površje nenehno preoblikujejo erozijski procesi in ga, v kolikor je dviganje prenehalo, počasi, a vztrajno znižujejo. Glede na nastanek so posebnost vulkanska gorovja, ki so nastala z izbruhi ognjenikov.
Po tektonskih značilnostih razlikujemo:
geološko mlada nagubana gorovja (vključno z narivanjem nastalimi narivnimi gorovji), ki so nastala z vodoravnim stiskanjem delov Zemljine skorje in posledičnim gubanjem (takšne so na primer Alpe);
razlomljeno nagubano gorovje, pri čigar nastanku sta enakovredno udeležena gubanje in razlamljanje;
grudasto gorovje, ki nastane zaradi dviga starejših nagubanih blokov ob tektonskih prelomih. Bloki, katerih ploskve so preoblikovane z erozijo in uravnane, se ob mlajšem gubanju zaradi velike togosti ne nagubajo, temveč se razčlenijo kot druga proti drugi vodoravno in navpično premaknjene ter privzdignjene grude (takšni so na primer Rodopi). V to skupino spadajo tudi tektonski čoki ali horsti, ki povzročajo nastanek posebnega podtipa grudastega gorovja; pripadajo mu skoraj vsa nemška sredogorja.
-
Horst
Horst, slovensko tektonski čok, je podolgovat blok, dvignjen ob bolj ali manj vzporednih prelomnih ploskvah. Nastane zaradi dviganja tektonskega bloka nad okolico ali pogrezanja okolice, pri čemer se lahko pojavijo obsežne in visoke planote ali gorovja (na primer Ruvenzori v Afriki, Schwarzwald in Harz v Nemčiji). Nasprotje od horsta je tektonski jarek.