Abecedni seznam vseh gesel
September 2002
- Geografski večer, 8. oktober 2002
Ljubljansko geografsko društvo vabi na geografski večer, na katerem bodo predstavljena nova spoznanja o visokogorskih jezerih v Julijskih Alpah. Z njimi bo udeležence seznanil večerni gost dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. Povezovalka bo Monika Benkovič, asistentka z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prireditev bo v torek, 8. oktobra 2002 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja (pri trgovini Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7, v Ljubljani.
Desetletje intenzivnih raziskav štirinajstih visokogorskih jezer na območju Triglavskega narodnega parka so prinesla mnoga nova in zanimiva spoznanja. V okviru domačih in mednarodnih projektov so bile v preučevanih jezerih opravljene številne meritve in analize vode, sedimentov in organizmov. Kljub sorazmerni majhnosti jezer se zaradi njihove lege na kraškem območju od drugih visokogorskih jezer po Evropi precej razlikujejo. Predstavljena bo tudi zgodovina tovrstnih raziskav.
- Ekskurzija na Snežnik
Drugo v nizu ekskurzij o gorskih ekosistemih, njihovi dinamiki in delovanju, spodbujanju in ohranjanju kulturne dediščine ter ohranitvi in trajnostnem razvoju virov za kakovostno življenje ljudi v sodobnosti in prihodnosti pripravlja Ljubljansko geografsko društvo ob sodelovanju z Društvom mladih geografov. Ekskurzija bo v soboto, 12. oktobra 2002 na območju pogorja Snežnik v južni Sloveniji.
Njen namen je seznanitev z ostanki poledenitve na Snežniku, ki se kažejo skozi nekatere geomorfološke in botanične prvine, ter s programom ustanavljanja Regijskega parka Snežnik. Ekskurzijo bodo skupaj z mentorico Ireno Mrak z Oddelka za geografijo vodili študenti geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predvidena je pot na relaciji Ljubljana - Ilirska Bistrica - Sviščaki - grad Snežnik - Cerknica - Ljubljana. Za predvidene 3 ure hoje je potrebna oprema za hojo po sredogorju.
Odhod je ob 7. uri zjutraj s Kongresnega trga v Ljubljani. Prijave se zbirajo na telefonskem odzivniku (01) 200 27 30. Za člane Ljubljanskega geografskega društva je cena 3500 SIT, za nečlane pa 4200 SIT. Prispevek naj se nakaže na žiro račun LGD: 50100-620-133-05-1010115-16209/08.
- Predavanje o slovenskih gorah
Ljubljansko geografsko društvo vabi na predavanje z naslovom Slovenske gore, ki bo v torek, 15. oktobra 2002 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja (pri trgovini Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7, v Ljubljani.
Predavatelj bo mag. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Kot iztočnico je predavatelj nanizal naslednje misli: Nekdaj nedostopne, vzvišene, pozneje druga za drugo osvojene, med svetovnima vojnama celo ponižane in zdaj marsikdaj pravi poligon za različne dejavnosti so naše gore le nekakšno zrcalo sodobnih življenjskih sprememb v dolinah. Nekaj tega je tudi "v zraku", vremenske skrajnosti so vse bolj izrazite in pogoste. Morda smo generacija, ki bo priča koncu naših dveh ledeniških krp pod Triglavom in Skuto. Odkrili in preiskali smo že vsako senožet in ostrnico na njej, rovt, planino s stanovi. Alpske doline in vzpetine nad njimi so prepredene s številnimi potmi in plezalnimi smermi, pa vendar so gore za marsikoga še zmeraj neizčrpen vir odkritij in spoznaj, nekakšna delavnica brez omejitev.
Kot na vsa predavanja Ljubljanskega geografskega društva je vstop prost. Vljudno vabljeni!
Oktober 2002
- Geografija v šoli 11/2
Izšla je letošnja druga številka revije Geografija v šoli, ki jo izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Namenjena je predvsem učiteljem geografije v osnovnih in srednjih šolah, saj obravnava številne metodične in didaktične vidike pri pouku geografije. Urednica je Nevenka Cigler, pedagoška svetovalka na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, območna enota Kranj.
V uvodnem članku Iz šolskih klopi profesorica Duška Berce, ki poučuje geografijo in zgodovino v Osnovni šoli Vide Pregarc v Ljubljani, navaja vrsto zanimivih, tudi šaljivih odgovorov svojih učencev na zastavljena vprašanja, ki porajajo misli, kako neki učenci pridejo do svojih idej, kako gradijo znanje, kakšne predstave o pojmih imajo, kako (ne) razumejo razlage in kaj bi bilo potrebno postoriti, da jo bodo bolje razumeli. Z nekaterimi avtoričinimi zapisi v nadaljevanju seznanjamo tudi bralce teleteksta.
V najbolj obsežni rubriki Modeli pouka je prvi prispevek z naslovom Učna ura ob knjigi Ekologija delo dr. Tatjane Ferjan, ki poučuje geografijo na Srednji trgovski šoli v Ljubljani. Učitelj geografije v Osnovni šoli Beltinci Marjan Makovec je prispeval članek Učna priprava za delo z zgoščenko Interaktivni Atlas Slovenije. Projekt Makete geografskih pojavov predstavljata profesorica geografije in zgodovine v Osnovni šoli Črni Vrh nad Idrijo Karmen Simonič Mervič ter predmetna učiteljica biologije in kemije na isti šoli Lilijana Homovec. Članek Preizkus znanja o domačem kraju je prispevala Vilma Vrtačnik Merčun, profesorica geografije in sociologije v Osnovni šoli Rodica. Rubriko zaključuje članek Geografski kviz, delo profesorice geografije na Srednji trgovski šoli Kranj Nataše Pokorn.
Rubriko Evropa in mi zapolnjuje članek Jugovzhodna Evropa danes, ki ga je napisala diplomirana sociologinja Jožica Puhar, veleposlanica na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. V prvem od treh prispevkov se avtorica osredotoča na različne opredelitve pojma Jugovzhodna Evropa in na temeljne značilnosti pripadajočih držav, kakor jih prepoznavajo donatorji različnih pomoči. Razmere so predstavljene z zornega kota, ki se nakazuje v obdobju po koncu kosovske krize, pri čemer so prikazani napori Evropske zveze in drugih mednarodnih ustanov za umiritev razmer, kar naj bi dosegli z zagotavljanjem demokratičnega razvoja in gospodarskim napredkom, to pa naj bi celotno regijo postopoma povezalo v obstoječe evropske integracije.
Rubriko Širimo obzorja sestavlja članek Po andskih deželah - Peru, prispevek diplomiranega geografa in profesorja geografije Matije Zorna, mladega raziskovalca na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Predstavljene so glavne naravne in kulturne znamenitosti v južnem Peruju, med zdajšnjim glavnim mestom Limo in starodavno prstolnico Cusco. Podrobneje je opisano tudi "izgubljeno" indijansko mesto Machu Picchu.
Nekaj umotvorov in smešnic iz učilnice zemljepisa (na temo Vesolje)
Vprašanje: Kaj je geoid?
Odgovora: a.) Geoid je narejen iz plastike in nam predstavlja otoke, da jih vidimo, kakšni so - je bolj natančen kot zemljevid. b.) Z geoidom merimo gore in hribe.
Pravilen odgovor: Geoid je geometrična oblika Zemlje, ki ima drugačno obliko kot geometrijsko pravilen elipsoid.
Vprašanje: Kaj je Osončje?
Odgovor: Osončje je zvezda, ki oddaja žarke.
Pravilen odgovor: Osončje je planetni sistem oziroma vsa nebesna telesa, ki krožijo okrog Sonca; pisano z malo začetnico pomeni planetni sistem okrog kake druge zvezde.
Vprašanje: Kaj je planet?
Odgovori: a.) Planet je brezzračni prostor. b.) Planet je prostor, ki je okrogel. c.) Planet je vesoljsko plovilo.
Pravilen odgovor: Planet je vesoljsko telo, ki ne seva lastne svetlobe in je osvetljeno le s svetlobo zvezde, okrog katere se giblje po krožni ali elipsasti tirnici; tudi premičnica.
Vprašanje: Kaj je zvezda?
Odgovora a.) Zvezda je nebesno bitje. b.) Zvezda je vesoljsko bitje.
Pravilen odgovor: Zvezda je vesoljsko telo, ki samo oddaja svetlobo s sevanjem iz zelo vroče, plinaste krogle.
Vprašanje: Kaj je vesolje?
Odgovori: a.) Vesolje je ozemlje. b.) Vesolje je planet. c) Vesolje je črn, neomejen prostor na našem planetu Zemlji.
Pravilen odgovor: a.) Vesolje je ves prostor, vsa snov in vsa energija, koder poteka vse prostorsko in časovno dojemljivo. b.) Vesolje je prostor zunaj ozračja Zemlje, katerega spodnja meja ni natančno določena.
Vprašanje: Kaj je galaksija?
Odgovor: Galaksija je nebeško telo.
Pravilen odgovor: Galaksija je sistem zvezd zunaj naše Galaksije (tudi Rimske ceste oziroma Mlečne ceste), sestavljen iz več milijard zvezd, njihovih planetov ter prašne in plinske medzvezdne snovi.
Vprašanje: Kaj je Sonce?
Odgovor: Sonce je osvetljen prostor.
Pravilen odgovor: Sonce je zvezda, v katere sistem spadajo Zemlja, drugih osem velikih planetov, manjša medplanetarna vesoljska telesa in druga medplanetarna materija.
Vprašanje: Kaj je rotacija?
Odgovor: Rotacija je dan in noč.
Pravilen odgovor: Rotacija je vrtenje nebesnega telesa okrog lastne osi, ki v primeru Zemlje povzroča menjavanje dneva in noči.
Kdaj je Sonce v zenitu na ekvatorju?
Odgovor: V zenitu je takrat, ko je polna Luna.
Pravilen odgovor: Na ekvatorju je Sonce v zenitu v času spomladanskega in jesenskega enakonočja (ekvinokcija).