Abecedni seznam vseh gesel
Marec 2003
- Geografski večer, 11. marec 2003
Ljubljansko geografsko društvo vabi na geografski večer, na katerem bodo predstavljeni dejavniki skladnega regionalnega razvoja v predvideni pokrajinski ureditvi Slovenije. Večerni gost bo dr. Marjan Ravbar, znanstveni svetnik na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Njegova predstavitev bo temeljila na prikazu poglavitnih dejavnikov, ki pospešujejo regionalni razvoj, tako z vidika pozitivnih kot tudi negativnih učinkov. Prireditev bo v torek, 11. marca 2003 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja (pri trgovini Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7, v Ljubljani. Povezovala jo bo Monika Benkovič, asistentka na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Geografija v šoli 11/3
Izšla je nova številka strokovne revije Geografija v šoli, ki jo izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Namenjena je predvsem učiteljem geografije v osnovnih in srednjih šolah, saj obravnava številne metodične in didaktične vidike pri pouku geografije. Urednica je Nevenka Cigler, pedagoška svetovalka na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, območna enota Kranj.
V uvodnem prispevku mag. Eva Konečnik, asistentka za didaktiko geografije in družbeno geografijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, predstavlja nekatere vrste in predloge motivacijskih strategij pri pouku geografije. Predstavljeni so na preprostih in zelo očitnih primerih.
Zdenka Schauer, učiteljica geografije in zgodovine v osnovni šoli Martina Krpana v Ljubljani, je avtorica članka Projekt branje in pisanje za kritično mišljenje. Uporaba rezultatov projekta je v zvezi z razvijanjem kritičnega mišljenja dala navdušujoče rezultate tako pri učencih kot pri učiteljih. Učenec in učitelj v izobraževalnem procesu postaneta partnerja.
Učiteljici geografije v osnovni šoli Sveta Ana v Slovenskih goricah Sonja Schmirmaul in Suzana Herič sta avtorici prispevka z naslovom Hodim, merim in opazujem. V njem je povzet del rezultatov projekta, v okviru katerega so učenci 8. razreda proučevali kamnine, podnebje in promet, pri čemer so se podrobneje seznanjali tudi z metodo kartiranja.
Učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli Martin Kores Podlehnik Zdenka Golub bralstvo seznanja z delom turističnega krožka, ki učencem ob raziskovalnem delu pomaga dejavno spoznavati domačo pokrajino.
Regionalnogeografsko obarvan je članek po andskih deželah - Altiplano in Bolivijsko nižavje izpod peresa Matije Zorna, mladega raziskovalca na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za nadaljevanje opisa avtorjeve poti po andskih deželah, v katerem so podrobneje prikazani jezero Titikaka, bolivijska prestolnica La Paz, Amazonsko nižavje z nasadi koke in staro rudarsko mesto Potosi.
Opozoriti velja še na članek Spremembe v jugovzhodni Evropi, odzivanje mednarodne skupnosti in aktivnosti Slovenije. Napisala ga je diplomirana sociologinja Jožica Puhar, veleposlanica republike Slovenije v Grčiji. Razna mednarodna združenja si prizadevajo umirjati razmere v tamkajšnjih državah tako, da pospešujejo njihov demokratični razvoj in gospodarski napredek ter krepijo njihovo zunanjo in notranjo varnost. Poudarek je na delovanju Pakta stabilnosti za JV Evropo, pri čemer je prikazana tudi vloga naše države.
Tokratno številko zaključuje polemika Igorja Lipovška, vodje predmetne skupine za geografijo na Zavodu Republike Slovenije za Šolstvo, z naslovom Sporne makroregije v novem gimnazijskem učbeniku za Slovenijo. Avtor ugotavlja, da je bolj kot seznanjanje z vsemi (preveč številnimi) slovenskimi pokrajinami in njihovimi imeni, za učence smiselno podrobnejše seznanjanje z načeli regionalizacije in tipizacije, izborom kriterijev in izvedbenimi zadregami pri konkretnih členitvah.
- Predavanje o Egiptu
Ljubljansko geografsko društvo vabi na predavanje ob diapozitivih z naslovom Egipt - dežela večne zgodovine, ki bo v torek, 18. marca ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani (pri trgovini Kod&Kam). Predavatelj bo univerzitetno diplomirani geograf Boštjan Gradišar s Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Egipt je dežela, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Že v starem veku je popotnike vleklo v deželu ob spodnjem toku Nila, kjer je bilo po Herodotu več čudovitih stvari in osupljivih del kot kjerkoli drugje. Ta privlačna moč se do sodobnosti ni zmanjšala. Nasprotno, po Herodotu se je v Egiptu še naprej dogajala zgodovina; postal je ena od prvih pokristjanjenih dežel na svetu in zibelka meništva, po arabskem zavojevanju pa edinstveno zbirališče islamske učenosti in sijajnih zgradb. Egipčanska sodobnost je tesno povezana s turizmom. Tjakaj drvijo množice z vseh koncev sveta. Mogočni kulturno-zgodovinski spomenikom, Kairo, Aleksandrija, Nil, Rdeče morje in Sinaj so le nekatere izmed zanimivosti, ki so deležne največje pozornosti.
Kot na vsa predavanja LGD-ja je tudi na tega vstop prost. Vljudno vabljeni!
- Ekskurzija po Notranjskem podolju
Ljubljansko geografsko društvo pričenja s pomladanskimi strokovnimi ekskurzijami. Prva v nizu treh bo udeležence vodila po kraških poljih v povirju in ob zgornjem toku vzhodnega kraka Ljubljanice (zahodni krak je reka Pivka s pritoki), ki se vije po tamkajšnjih kraških poljih, razdalje med njimi pa premaga v podzemeljskem toku. Vodja, mag. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je ekskurzijo naslovil Regionalna geografija Notranjskega podolja. Spominja, da je njegova čudesa spoznaval že polihistor Valvasor.
Udeleženci bodo podrobneje spoznali pretakanje kraške Ljubljanice in človekovo dejavnost v pokrajini med Babnim in Planinskim poljem. Okvirna pot bo potekala na relaciji Ljubljana-Babno polje-Loško polje-Cerkniško polje-Rakov Škocjan-Planinsko polje-Ljubljana.
Odhod bo ob 8. uri s Kongresnega trga v Ljubljani. Prijave udeležencev se zbirajo na telefonskem odzivniku (01) 200 27 30, ob hkratnem plačilu na TR račun 02010-924717/15. Cena za člane LGD je 3500 SIT in za nečlane 4200 SIT. V kolikor bo ekskurzija polno zasedena, bo to nemudoma javljeno na odzivniku, v primeru prostih mest pa je možna udeležba tudi ob neposrednem plačilu na avtobusu. Predviden je malce daljši postanek z možnostjo kosila.
- Geografski zbornik 42
Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pred kratkim izdal 42. zvezek znanstvene publikacije Geografski zbornik. Privlačna podoba s kakovostnimi fotografijami ter barvnimi zemljevidi in grafikoni naredi njegovo pestro vsebino še dodatno privlačno. Geografski zbornik od leta 1995 izhaja v angleščini in ima v slovenščini praviloma objavljene le daljše povzetke posameznih člankov. Celotni prispevki v slovenskem jeziku so v digitalni obliki na voljo na medmrežju na naslovu: http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. Tudi to številko, ki jo sestavljajo štirje članki, je uredil dr. Milan Orožen Adamič.
Uvodni članek z naslovom Kmetijska proizvodnja v Republiki Sloveniji (po popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000) je delo akademika dr. Igorja Vrišerja. Na podlagi podatkov Statističnega urada RS je avtor izvedel lokalno in regionalno analizo kmetijskih zemljišč, kar je bilo temelj za opredelitev in določitev razprostranjenosti glavnih sistemov kmetijskega izkoriščanja tal. Glede na enako metodološko zasnovo je mogoče rezultate primerjati z raziskavami iz let 1960 in 1985.
Mag. Franci Petek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je prispeval članek Metodologija vrednotenja sprememb rabe tal v Sloveniji med letoma 1896 in 1999. V njem je prikazal, kako je razvil in primerjal dve metodologiji vrednotenja sprememb rabe tal. Podatke na nivoju katastrskih občin je zajemal iz zemljiškega katastra. Ugotovil je upadanje deleža kmetijskih zemljišč na račun gozda in njihovo ekstenzifikacijo, ki nakazuje prehajanje bolj intenzivnih zemljiških kategorij v manj intenzivne, na primer njiv v travnike, travnikov v pašnike.
Prispevek Ogroženost slovenskih pokrajin zaradi degradacije prsti je delo mag. Blaža Repeta z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Uporabljena raziskovalna metoda temelji na prepoznavanju stopnje pokrajinske ogroženosti na podlagi stopnje degradiranosti prsti in razširjenosti degradacije. Upoštevani so bili vodna erozija prsti, onesnaženost prsti s težkimi kovinami in trajno uničevanje prsti zaradi različnih vzrokov (na primer novogradenj, novih prometnic).
Zadnji članek Podori v slovenskih Alpah je izpod peresa Matije Zorna, mladega raziskovalca na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Njegov namen je izboljšati razumevanje nastanka gorskega reliefa, pri čemer združuje geografska, geološka, gradbeniška, gozdarska, zgodovinska in druga spoznanja. Skalni podori so razčlenjeni na prazgodovinske, zgodovinske in recentne, kar opozarja, da je ta geomorfološki pojav v gorah pravzaprav stalnica. Predstavljeni so tudi njegovi vzroki in posledice.
April 2003
- Geografski večer, 8. april 2003
Ljubljansko geografsko društvo vabi na geografski večer, na katerem bo predstavljena problematika slovenskega kmetijstva po vstopu v Evropsko zvezo. Večerni gost bo univerzitetno diplomirani geograf Tomaž Cunder s Kmetijskega inštituta Slovenije. Govora bo predvsem o strukturni kmetijski politiki Evropske zveze, še zlasti z vidika prednosti in slabosti, ki jih slovenskemu kmetijstvu prinaša vključevanje v to najpomembnejšo evropsko integracijo. Prireditev bo v torek, 8. aprila 2003 ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja (pri trgovini Kod&Kam), Trg francoske revolucije 7, v Ljubljani. Povezovala jo bo Monika Benkovič, asistentka na oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Ekskurzija po Brkinih
Ljubljansko geografsko društvo vabi na ekskurzijo v Brkine. Strokovno jo bo vodila mag. Monika Benkovič, mlada raziskovalka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ekskurzija bo v soboto, 12. aprila z odhodom ob 8. uri s Kongresnega trga v Ljubljani. Organiziran bo postanek z možnostjo kosila.
Udeležence bo pot vodila najprej od Ljubljane do Kozine, od koder se bodo popeljali po brkinskih naseljih Pregarje, Prem in Barka. Seznanili se bodo z naravnimi in družbenimi značilnostmi pokrajine, ki si jo najbolj zaznamovali odročnost, fliš, žled, sneg, sadje in odseljevanje s staranjem prebivalstva.
Priporočljiva sta terenska obutev in obleka. Obvezna je prijava na telefonskem odzivniku (01) 200 27 30. Za člane Ljubljanskega geografskega društva je cena 3500 SIT, za nečlane pa 4200 SIT. Znesek naj poravnajo na transakcijski račun 02010-92471715.
- Predavanje o podsaharski Afriki
Ljubljansko geografsko društvo vabi na predavanje ob diapozitivih z naslovom Afrika, ki bo v torek, 15. aprila ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki ulici 16 v Ljubljani (pri trgovini Kod&Kam). Predavatelj bo doktor medicine Primož Trunk, zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
V skupini treh študentov medicine in dveh medicinskih sester je od novembra 1999 do aprila 2000 delal v univerzitetni bolnišnici v Lusaki in v misijonski bolnišnici v Nangomi. Nato je dva meseca popotoval po Zambiji, Zimbabveju, Bocvani, Namibiji, Malaviju, Mozambiku in Tanzaniji. Svoje vtise bo predstavil ob diapozitivih.
Kot na vsa predavanja LGD-ja je tudi na tega vstop prost. Vljudno vabljeni!