Abecedni seznam vseh gesel
Februar 2004
- Geografski obzornik 50/3-4
Izšla je dvojna številka jubilejnega petdesetega letnika Geografskega obzornika, strokovne revije za popularizacijo geografije. Urednica mag. Irma Potočnik Slavič, asistentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je poskrbela za tematsko obarvano vsebino. Ker je OZN leto 2003 razglasila za Mednarodno leto kopenskih voda, je publikacija namenjena predstavitvi izbranih problemov kopenskih voda s poudarkom na Sloveniji. Dodana je zgoščenka z naslovom Zaživimo z vodo (avtorji so Mitja Bricelj, Karel Natek in Mirsad Skorupan), ki naj bi bila informativno, izobraževalno in didaktično gradivo za različne skupine bralcev.
V uvodnem članku Kopenske vode v geografskem okolju dr. Ana Vovk Korže z Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru ugotavlja, da kopenske vode predstavljajo le del hidrosfere, vendar imajo za človeka izjemen pomen. Voda je pomemben naravni vir, saj je življenje odvisno od njene količine, kakovosti in razporeditve. Prav zato je potrebno poskrbeti za boljši odnos do vode.
Dr. Dušan Plut z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v prispevku Vodni viri Slovenije navaja, da so v naši geografsko pestri domovini raznovrstni vodni viri, za katere je značilna izrazita sezonska spremenljivost. Kot hidrološki naravni spomenik sta razglašena 102 hidrološka objekta. Povprečni specifični odtok je za trikrat, količina rečne vode na prebivalca pa za skoraj štirikrat nad evropskim povprečjem. Zaradi le delnega čiščenja odpadnih vod so vodni viri praviloma prekomerno obremenjeni, kar velja zlasti za vodotoke. Zato so za oskrbo s pitno vodo ključnega pomena kraški izviri in talna voda. Suša v letu 2003 znova opozarja na nujnost smotrnega gospodarjenja z vodo, tudi v pokrajinah, bogatih z vodnimi viri.
Članek Voda v pokrajini je delo mag. Mitje Briclja z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Slovenijo opredeljuje kot hidrografski mozaik. Zaradi njenih posebnosti bo potrebno v prihodnje čedalje bolj skrbno načrtovati vsak poseg v porečje, pri čemer bo izpostavljen zlasti pokrajinski vidik. Avtor nakazuje veliko priložnost geografije, da sodeluje pri uresničevanju Okvirne vodne direktive Evropske zveze.
Bogdan Macarol iz Limnosa - podjetja za aplikativno ekologijo v Ljubljani nas seznanja z ekoremediacijami, biotehnološkimi metodami, ki za zaščito in sanacijo okolja uporabljajo naravne in sonaravne procese ter sisteme. Poleg ekoremediacij sta v širši rabi še sorodna izraza bioremediacije oziroma mikrobno razstrupljanje in fitoremediacije oziroma rastlinsko razstrupljanje. Gre za učinkovite, hitre, enostavne, stroškovno manj zahtevne in preizkušene okoljske tehnologije. Podrobneje sta predstavljena dva primera tovrstnih sistemov, uporabna za izboljševanje vodnega okolja: rastlinske čistilne naprave in blažilna območja, v zaključku pa so navedene tudi slovenske izkušnje.
Mateja Breg, Tereza Černigoj, Polona Pagon, Barabara Požar in Mojca Poženel, študentke 4. letnika geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v članku Ledenice opisujejo objekte za hranjenje ledu kot žlahten delček naše zgodovine, ki pa je že skoraj povsem utonil v pozabo. Ob naravnih ledenicah v kraških breznih in jamah poznamo še umetne ledenice, ki so bile najbolj zgoščene v slepih dolinah na južnem podnožju Brkinov. Led, ki so ga v bližnjih kalih lomili v hladnem delu leta in v ledenicah hranili do konca pomladi vse od začetka 19. do prve polovice 20. stoletja, so tovorili v glavnem v Trst. Avtorice so si v letu 2002 prizadevale sanirati eno redkih kolikor toliko ohranjenih ledenic v vasi Velike Loče, saj je bila popolnoma zasuta s komunalnimi odpadki. V ta namen so izdelale projektno nalogo.
V zadnjem delu publikacije je podrobno predstavljen razvoj Geografskega obzornika skozi polstoletno zgodovino. Navedeni so uredniki, upravniki in člani uredniškega odbora, dodane so tudi kritične misli o njegovem poslanstvu. Prispevke so napisali Marijan M. Klemenčič, zdajšnja urednica Irma Potočnik Slavič ter nekdanji uredniki Slavko Brinovec, Drago Perko, Dejan Cigale in Cita Marjetič.
Marec 2004
- Geografski večer o šolski geografiji
Ljubljansko geografsko društvo vas vljudno vabi na geografski večer z naslovom Šolska geografija ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko unijo z gostom Igorjem Lipovškom. Prireditev bo 9. marca 2004 ob 19. uri v prostorih Zemljepisnega muzeja (vhod poleg trgovine Kod&Kam), Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Igor Lipovšek je zaposlen na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Udeležencem bo predstavil spremembe, ki so in bodo aktualne na področju šolske geografije v Sloveniji. Namen večera je predvsem spodbuditi diskusijo, kako izboljšati status geografije v izobraževanju. Povezovalka bo mag. Monika Benkovič, asistentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot na vse tovrstne prireditve LGD je vstop prost!
- Predavanje o vtisih z ekskurzije po Kirgizistanu
Ljubljansko geografsko društvo vabi na predavanje o vtisih z lanskoletne dvanajstdnevne prvomajske ekskurzije po Kirgizistanu, ki je namenjeno druženju udeležencev in posredovanju vtisov drugim zainteresiranim posameznikom. Svoje diapozitive in vtise bo predstavil udeleženec Nenad Jelinčič. Prireditev bo 16. marca 2004 ob 19. uri v prostorih Zemljepisnega muzeja (vhod poleg trgovine Kod&Kam), Gosposka ulica 16, Ljubljana. Kot na vse tovrstne prireditve LGD je vstop prost!
April 2004
- Geografski večer o nevladnih organizacijah
Ljubljansko geografsko društvo vas vljudno vabi na geografski večer z naslovom Sodelovanje med vlado Republike Slovenije in nevladnimi organizacijami z gostom dr. Fedorjem Černetom. Prireditev bo 6. aprila 2004 ob 19. uri, zaradi preurejanja dvorane Zemljepisnega muzeja tokrat izjemoma v Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4/II v Ljubljani.
Geograf dr. Fedor Černe, zaposlen na Službi vlade za evropske zadeve, je nacionalni koordinator nevladnih organizacij. Predstavil bo razvoj sodelovanja med Vlado RS in nevladnimi organizacijami, njegov pomen in perspektive. Poudaril bo pomen nevladnih organizacij z vidika njihovega prispevka k blaginji države in uveljavljanja trajnostnega razvoja, pa tudi pravic in možnosti do dostopa informacij, ki jih opredeljuje Aarhuška konvencija. Povezovalka bo mag. Monika Benkovič, asistentka na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot na vse tovrstne prireditve LGD je vstop prost!
- Ekskurzija v Prekmurje
Ljubljansko geografsko vas v soboto, 17. aprila 2004, vabi na ekskurzijo v Prekmurje. Ekskurzijo bo vodila dr. Ana Vovk Korže, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Predvidena pot: Ljubljan-Lenart v Sloevnskih goricah-Radenci-Murska Sobota-Lendava-Ljutomer-Ljubljana.
Namen ekskurzije je spoznati Prekmurje kot zgodovinsko pokrajino, si ogledati njegove tipične regionalnogeografske značilnosti in posebnosti, zbrati podatke o njegovih pokrajinskih potencialih in ovrednotiti njihov pomen za gospodarski razvoj regije. Udeleženci si bodo ogledali mejno reko Muro, del Goričkega, Mursko Soboto, obiskali bodo tudi Lendavo. S povezovanjem različnih vej geografije, zgodovine, varstva okolja in ekonomije je ekskurzija zasnovana izrazito interdisciplinarno.
Odhod bo točno ob 7. uri iz Kongresnega trga v Ljubljani. Potrebni sta primerna obutev in obleka. Organizirano bo kosilo, ki pa ga udeleženci plačajo sami. Na ekskurzijo se prijavite na telefonski odzivnik številka (01) 200 27 30. Za člane Ljubljanskega geografskega društva je cena 3500 SIT, za nečlane pa 4200 SIT. Denar nakažite na transakcijski račun LGD št. 02010-0092471715. Neposredno plačilo na avtobusu je 500 SIT dražje.