Geografski obzornik/Geographic Horizon

Geografski obzornik je časopis za šolsko geografijo oziroma strokovni časopis za popularizacijo geografije. Izhaja od leta 1954. Je predvsem informativna revija, ki skrbi tudi za modernizacijo pouka geografije in širjenje geografskega znanja in pogleda na svet. Praviloma izhaja štirikrat letno in je doslej objavil že blizu 1800 prispevkov.

ISSN: 0016-7274

Glavni, odgovorni in tehnični urednik:
dr. Simon Kušar

Upravnik
Primož Gašperič

Uredniški odbor:
Maja Besednjak, dr. Dejan Cigale, Primož Gašperič, Mojca Ilc, dr. Drago Kladnik, Miha Koderman, dr. Irena Mrak, mag. Miha Pavšek, dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Mimi Urbanc, ddr. Ana Vovk Korže, dr. Igor Žiberna

Naslov uredništva
Zveza geografov Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Navodila avtorjem
Avtorji naj prispevke pripravijo v skladu z navodili.
Na voljo je tudi tipska stran, ki služi kot primer ustreznega oblikovanja.

Od druge številke letnika 2003 dalje je celoten Obzornik dostopen v pdf formatu . Do vsebine posameznega zvezka vas loči le klik na naslovnico.

NAROČANJE

       
       
       
     
 
 
 
     
       
       
       
       
       
       
       
       
       
       

 

Geografski obzornik/Geographic Horizon - Povzetki člankov, ki nimajo dostopne pdf datotekei

1. številka 2003

  • Singapur - sodobno mesto in istoimenska država
     Igor Fabjan, Šarhova 34, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
    Nekdanji z ribiči naseljen močvirni otok je v nekaj desetletjih postal eno od najpomembnejših gospodarskih središč v Aziji. Moderno velemesto je že na prvi pogled neverjetno urejeno in čisto, kar je nenavadno za ta konec sveta. Domačini, večinoma kitajskega rodu, se ponašajo s solidnima življenjskim standardom in socialno varnostjo. Singapur je nekoč veljal za nakupovalni paradiž. Ponudba je še vedno na zavidljivi ravni, vendar cene niso več tako zelo ugodne. Še vedno pa so dovolj nizke, da neštete trgovine vsako leto privabijo veliko tujcev.
  • Korzika gorati sredozemski otok
    Andreja Gumilar, Stara slovenska 7, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
    Korzika je gorat sredozemski otok, ki pripada Franciji. Kontrastne naravne razmere omogočajo razne oblike aktivnega oddiha v gorah, pa tudi prijeten počitek na številnih sredozemskih plažah. Zaradi strateške lege sredi Starega sveta je bil otok cilj številnih osvajalcev. Zato je njegova zgodovina odprta knjiga bojev otočanov s tujimi zavojevalci. Tudi zato Korzičani veljajo za ponosen narod, ki še vedno hrepeni po neodvisnosti.
  • Fenofaza brstenja kot pokazatelj podnebnih značilnosti pokrajine
    Klemen Prah, Topole 15, SI - 3250 Rogaška Slatina, Slovenija
    Podnebne značilnosti pokrajine lahko posredno ugotavljamo z opazovanjem rastlinstva. Ena izmed metod je opazovanje fenofaze brstenja določene rastlinske vrste glede na različno nadmorsko višino. V članku je predstavljen razvoj fenofaze brstenja bukve in vinske trte, sorte laški rizling, na južnem pobočju Bočkega hribovja. Določili smo merilna mesta, kjer smo redno merili razvoj brstov, hkrati pa smo merili temperaturo zraka in beležili vremenske značilnosti. Ob upoštevanju reliefnih značilnosti smo primerjali razvoj brstov s temperaturnim profilom in tako ugotavljali medsebojne zveze.

 

4. številka 2002

  • Fengcong, fenglin in shilin 
    Nataša Ravbar, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, SI – 6230 Postojna, Slovenija
    čeprav se kraško raziskovanje na Kitajskem razvija ločeno od krasoslovja na Zahodu, se v mednarodni in slovenski kraški terminologiji postopoma uveljavljajo izrazi fengcong, fenglin, shilin in drugi. Namesto stolpastega in stožčastega krasa kitajski krasoslovci ločujejo dva tipa stolpastega krasa: fengcong in fenglin. Shilin pa označuje pokrajino večjih skalnih gmot, visokih 20 do 50 metrov, ki so tesno skupaj, a dajejo videz, kot da so samostoječe, ker so med njimi globoke vertikalne razpoke in jarki
  • Zanzibar – otok sužnjev in začimb
    Mimi Urbanc, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI-1000 Ljubljana
    Zgodovino otoka začimb, s palmami obdanih peščenih plaž, toplega turkiznega morja in neomadeževanih koralnih grebenov so oblikovali monsunski vetrovi, ki med decembrom in februarjem pihajo od severovzhoda prek Indijskega oceana. Stoletja so spodbujali Indijce, Arabce in Perzijce, da so svoje ladje usmerjali proti vzhodni Afriki. Ljudje, ki so nadzorovali trgovske poti v tem delu sveta, kjer je bil Zanzibar ključno pristanišče, so ustvarili njegovo edinstveno podobo.
  • Velika jezera 
    Peter Frantar, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1 b, SI-1000 Ljubljana
    Velika jezera v Severni Ameriki so med najbolj znanimi jezeri na našem planetu. V Pojezerju se je razvilo eno najpomembnejših industrijskih in urbanih območij, do katerih vodi znana vodna pot Reka svetega Lovrenca. Hiter razvoj, zlasti po drugi svetovni vojni, je s seboj prinesel tudi okoljske probleme, ki so večinoma že rešeni, tako da je zdaj jezerska voda kemijsko dokaj čista, večji problem pa predstavlja ohranitev avtohtone jezerske favne in flore.

 

3. številka 2002

  • Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan
    Jurij Kunaver, Hubadova 16, 1113 Ljubljana, Slovenija
    Avtor opisuje najznamenitejše naravne spomenike Jugovzhodnega Utaha in njegovega neposrednega sosedstva, zlasti kanjonske pokrajine, naravne loke in naravne mostove ter erozijske in denudacijske osamelce, kot so mese in buti. Nekatere od teh pokrajin, npr. Dolina spomenikov, so večkrat gostile filmske producente. Koloradska planota tudi ni brez vulkanskih pojavov. Med njimi posebej izstopajo koničasti osamelci iz odpornejših vulkanskih kamnin. V članku so omenjeni tudi sledovi stare indijanske civilizacije Anasazijev.
  • Manj znane reliefne oblike v stenah kraškega roba
    Andrej Grmovšek, Gospejna 7, 2000 Maribor, Slovenija
    V stenah Kraškega roba se pojavljajo mnoge reliefne oblike, ki jih sicer najdemo v kraških jamah, na golem krasu ali v nekraških stenah. V članku so opisane nekatere manj znane reliefne oblike: sigova rebra, ježki in grudaste tvorbe, ki nastajajo s sedimentacijo kalcita, ter talne vdolbinice, biogene vdolbinice, luknjice in luknje s prstjo ki nastajajo s korozijo. Opisan je njihov izgled, velikost, območje in pogostnost pojavljanja, podane pa so tudi hipoteze o njihovem nastanku.
  • Vodni viri ter vodovarstvena območja Zasavja 
    Blaž Barborič, Podkraj 10 k, 3320 Velenje, Slovenija
    Članek obravnava 15 regionalno pomembnih vodnih virov v Zasavju. Cilj raziskovalne naloge, ki je bila izdelana v okviru študijske usmeritve Varstvo geografskega okolja, je bila ugotovitev stanja na vodovarstvenih območjih v petih občinah v Zasavju in ocena obremenjenosti vodnih virov. Kljub omejitvam oziroma prepovedim določenih dejavnosti smo v varstvenih pasovih ugotovili širjenje dejavnosti tudi na območja s strogim režimom varovanja.

 

2. številka 2002

  • Koloradska planota in kanjonske pokrajine jugovzhodnega Utaha
    Jurij Kunaver, Hubadova 16, 1113 Ljubljana, Slovenija
    Avtor v članku opisuje utaški del Koloradske planote,  v katero je zarezano razvejano omrežje srednjega in predvsem zgornjega toka reke Colorado, poleg nje pa še njenih pritokov Green River in San Juan. Geološko je ozemlje bolj ali manj enotno zgrajeno iz 2400 m debele sedimentne skladovnice, ki so jo reke različno globoko prerezale, najbolj v Velikem koloradskem kanjonu. Ozemlje je zato edinstveno za proučevanje izredno dolgega geološkega pa tudi geomorfološkega razvoja, ima pa zato tudi številne specifične reliefne oblike in naravne spomenike.
  • Suša v Prekmurju leta 2000
    Saška Štraus, Poljska 18, 9000 Murska Sobota, Slovenija
    Članek prikazuje sušo leta 2000 v Prekmurju. Suše so ponavljajoče se naravne nesreče, ki prizadenejo omenjeno območje vsakih nekaj let. Vzroki suše so prikazani s klimatskimi pokazatelji. Zaradi dolgotrajne meteorološke suše je nastopila tudi hidrološka suša, ob obstoječih talnih razmerah pa tudi kmetijska suša. Nakazane so tudi možne rešitve problema, od namakanja do pravilne izbire kultur.
  • Možnosti raziskovanja prsti v geografiji
    Ana Vovk Korže, Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Slovenija
    V prispevku je predstavljen “pedogeografski paket” za preučevanje prsti, ki vključuje digitalne posnetke, različne podatke v tabelah in grafične prikaze o prsteh, računalniške postopke za preračunavanje laboratorijsko izmerjenih podatkov in grafične prikaze profilov prsti z izmerjenimi podatki. S pedogeografskim paketom so olajšane terenske in laboratorijske analize prsti in zlasti njihova interpretacija. Pedogeografski paket služi zlasti za  raziskovanje prsti v  šolske namene.
  • Madeira - otok večne pomladi
    Igor Fabjan, Šarhova 34, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Portugalski otok Madeira leži v Atlantiku, nekaj sto kilometrov severno od mnogo bolj znanih in turistično razvitih Kanarskih otokov. Otok vulkanskega izvora se ponaša z milim oceanskim podnebjem. Severna stran otoka dobi v zimskih mesecih precej padavin, tako da z vodo otočani niso imeli nikoli težav. Nekoč je razcvet otoka temeljil na kmetijstvu, zdaj pa postaja čedalje pomembnejši turizem, vendar zaradi strmih obal pravih možnosti za množični turizem ni. Na Madeiro zahajajo predvsem ljubitelji narave in hoje.

 

1. številka 2002

  • Cape Town
    Jurij Senegačnik, Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek obravnava geografsko lego in nekatere najpomembnejše družbenogeografske značilnosti Cape Towna. Nenavadna zmes mestnega prebivalstva je nastala kot odraz svojske zgodovine. Na koncu se seznanimo tudi z nekaterimi posebnostmi Mizaste gore in Rta dobrega upanja.
  • Recentni pobočni procesi v zgornjem Posočju
    Blaž Komac in Matija Zorn, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Zgornje Posočje je zaradi pobočnih procesov eden izmed najbolj naravno ogroženih delov Slovenije, kar se zlasti kaže v pogostosti in intenzivnosti podorov, plazov in tokov. V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti in posledice skalnih podorov, ki so nastali po potresu 12. 4. 1998, in drobirskega toka v Logu pod Mangartom novembra 2000, ki se je sprožil zaradi dolgotrajnih in obilnih padavin.
  • Indijansko prebivalstvo v Argentini
    Dejan Cigale, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Argentina je država z izrazito številčno prevlado belcev, kar je predvsem posledica njene zgodovine v času po prihodu Evropejcev. Kljub temu se je obdržalo dokaj številno indijansko prebivalstvo, ki je ohranilo tudi del svoje kulture. V zadnjem času se v večji meri pojavlja v javnosti s svojimi zahtevami, se organizira in si skuša tudi v praksi pridobiti pravice, ki so jim zakonsko deloma že zagotovljene.

 

4. številka 2001

  • Bogastva in okoljski problemi Namibije
    Barbara Lampič, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Specifične naravne razmere v Namibiji pogojujejo sila redko poselitev in gospodarsko usmeritev v rudarstvo, ribištvo in ekstenzivno kmetijstvo. Pod njihovim vplivom se je razvilo izjemno zanimivo, sušnim razmeram prilagojeno živalstvo in rastlinstvo. Zaradi naravnih razmer in razvoja nekaterih gospodarskih panog pa obstajajo nevarnosti, ki lahko ogrozijo naravno ravnotežje te južnoafriške dežele.
  • Kornati
    Aleš A. Smrekar, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Na Kornatih, arhipelagu s številnimi majhnimi otoki, ki so zelo izpostavljeni zakrasevanju, so bila kmetijska zemljišča že v preteklosti kljub neugodnim pogojem namenjena zlasti pašnikom in deloma tudi poljem. V novejšem času se vse bolj uveljavlja turizem, predvsem navtični. Z ustanovitvijo Narodnega parka Kornati leta 1980, ki zajema le zunanji, najbolj atraktivni del otočja, so bili oblikovani kriteriji, s pomočjo katerih lahko varujejo morsko in kopno pokrajino.
  • Sydney
    Jurij Senegačnik, Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek prikazuje predvsem družbenogeografske značilnosti Sydneya: edinstveno geografsko lego ob zalivu Port Jackson, domači in mednarodni pomen mesta, mestno gospodarstvo, prebivalstvo, zgradbo in zunanjo podobo mesta. Na koncu je nekaj več pozornosti namenjene mestnemu središču, ki ima svojevrstno sestavo prebivalstva in zaposlenih.
  • Beskidi – turistična regija s svojevrstnimi značilnostmi in problemi
    Jan Havrlant, Katedra sociální geografie a regionálního rozvoje, Přírodovědecká fakulta Ostravské univerzity, 710 000 Ostrava, Hladnovská ul. 9, Češka
    Članek prinaša analizo evroregije Beskidi kot obmejne regije s težiščem na sedanjem stanju in razvoju na področju turizma. Obravnavana je tudi problematika opremljenosti regije s storitveno infrastrukturo. Poleg tega so predstavljene razvojne potrebe že obstoječih letoviških območij in središč, na osnovi terenskega dela pa so analizirane tudi možnosti in prioritete na področju razvoja turizma, počitniških dejavnosti in infrastrukture.

 

3. številka 2001

  • Nastanek in nekatere značilnosti slanih prsti
    Ana Vovk Korže, Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Slovenija
    V prispevku so prikazane značilnosti slanih prsti in njihov nastanek. Zmotno je misliti, da so slane prsti samo na območjih z aridno klimo. Najdemo jih tudi v Sloveniji ter v sosednjih državah, to je v Avstriji in na Madžarskem. V subtropskih območjih so vzroki za nastanek slanih prsti tudi bližina morja, majhna količina padavin in visoka evapotranspiracija, specifična matična osnova ter posegi v vodni režim. Zaradi širjenja površin s slanimi prstmi se upravičeno lahko vprašamo, ali so slane prsti okoljski problem ali pa so zaradi svojstvenih značilnosti pomembno rastišče halofitne vegetacije.
  • Toplotni otok Ptuja
    Jasmina Bedrač, Veljka Vlahoviča 53, 2000 Maribor, Slovenija
    Prispevek je povzetek dela diplomske naloge z naslovom Mestna klima Ptuja. Razlika v temperaturi med mestom in okolico se kaže kot toplotni otok, saj je mesto glede na okolico toplejše. Izrazitost in oblika toplotnega otoka se tekom dneva spreminjata, odvisni pa sta tudi od vremenskih tipov. Toplotni otok je najizrazitejši v starem mestnem središču, ki je najgosteje pozidano območje mesta.
  • Koroški Slovenci nekoč in danes - narodno preživetje na drugi strani meje
    Tina Bilban, Repnje 50, 1217 Vodice, Slovenija in Nilvesa Fajič, Zaloška 60, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Po razpadu Avstro-ogrske monarhije se je s koroškim plebiscitom leta 1920 oblikovala narodna manjšina koroških Slovencev, ki je svoje pravice dobila po drugi svetovni vojni s podpisom 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Kljub temu pa tako slovenska javnost kot tudi slovenska in avstrijska državna politika pogosto pozabljajo na pravice narodne manjšine. Koroški Slovenci so si obstoj in razvoj zagotovili z ohranitvijo kulture in identitete, ki se bosta z novim znanjem in staro družinsko tradicijo prenesli na nove generacije.
  • Nastanek geografskega učbenika 
    Jurij Senegačnik, Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek se najprej ukvarja z vprašanjem, na katero strokovno literaturo se lahko opremo pri ustvarjanju geografskega učbenika. Na svetu verjetno ne obstaja literatura, ki bi ta problem osvetlila z vseh možnih vidikov. Pri nastajanju geografskega učbenika lahko ločimo dve fazi. Podana je primerjava med nastajanjem celovečernega filma in učbenika, pri čemer avtorjem učbenikov pripada vloga scenaristov, vlogo režiserjev pa opravljajo uredniki.

 

2. številka 2001

  • Nekatere družbenogeografske posebnosti Haitija
    Jurij Senegačnik, Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek prikazuje nekatere družbenogeografske posebnosti Haitija. Poseben poudarek je na revščini ter rasni, jezikovni in verski sestavi prebivalstva. V uvodu na kratko prikazuje tudi haitijsko zgodovino.
  • Neurejena odlagališča odpadkov na Ljubljanskem polju
    Simon Kušar, Vegova 13, 1251 Moravče, Slovenija
    Na Ljubljanskem polju je po podatkih iz katastra neurejenih odlagališč odpadkov iz marca leta 2000 359 odlagališč. Odlagališča so nastala na podlagi treh glavnih lokacijskih dejavnikov (dostopnosti, bližine naselij, skritosti), neurejenega ravnanja z odpadki in slabe okoljske ozaveščenosti. Na večjem delu Ljubljanskega polja je odlaganje prepovedano. Kljub temu sta se število odlagališč in količine odpadkov v primerjavi z letom 1996 močno povečala. To pa pomeni vedno večje tveganje za onesnaženje regionalno pomembnih količin podtalnice na Ljubljanskem polju.
  • Stanje okolja v mestni občini Ljubljana
    Urša Šolc, Olga Abram, Marko Arnuš, Irena Baraga, Nina Brodnik, Aleksandra Ceglar, Vesna Jerbič, Petra Krsnik, Igor Kuzma, Jožica Merela, Matej Ogrin, Martina Petek, Zala Strojin, Tina Vidmar, Barbara Vovk, Maja Zdešar (Prispevek je uredila Urša Šolc, Klavčičeva 9, 1241 Kamnik, Slovenija.)
    V članku so povzeti zaključki raziskovalne naloge, izdelane v okviru študijske usmeritve Varstvo geografskega okolja. Poglavitni cilj raziskovalne naloge je bila opredelitev stanja okolja na območju mestne občine Ljubljana na podlagi izbranih fizičnih dejavnikov okolja. Prvi del naloge predstavlja funkcijsko vrednotenje naravnogeografskih značilnosti z vidika stanja okolja, v drugem delu pa smo se posvetili zbiranju podatkov o pritiskih na okolje in stanju pokrajinskih elementov urbanega ekosistema.
  • Možnosti vključevanja evropske dimenzije v pouk geografije
    Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
    V članku predstavlja avtorica naraščajočo potrebo evropske mladine po izobraževanju, ki bi razvijalo evropsko zavest kot osnovo izgradnje nove Evrope in ki ga ni mogoče doseči brez sodelovanja in koordiniranega delovanja vseh, ki so vključeni v izobraževalni proces. Pouk geografije naj bi mladim ljudem nudil dovolj informacij za razumevanje sodobnih problemov, razvijanje avtonomnosti učencev in dijakov ter spodbujal toleranco, skupinsko delo, kreativnost in intelektualno radovednost skupaj z odgovornostjo za evropsko kulturno in naravno dediščino.

 

 1. številka 2001

  • Malta – ostanek kopenskega mostu med Evropo in Afriko
    Ana Vovk Korže, Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Koroška c. 160, 2000 Maribor, Slovenija
    Malta je južni košček Evrope, ki močno diši po Afriki, in je zaradi pomembne lege sredi Sredozemskega morja že tisočletja izpostavljen različnim vplivom. V preteklosti so na otočju pustili sledove Feničani, Kartažani, Rimljani in Arabci, v 20. stoletju pa še Francozi in Britanci. Bogastvo Malte so slavna preteklost, vroče sonce in dokaj čisto morje, ki se dotika kopnega s strmimi in razgibanimi obalami. Te danosti privabljajo številne turiste.
  • Bangalore – indijski Silicon Valley
    Jasmina Bedrač, Veljka Vlahoviča 53, 2000 Maribor, Slovenija
    Bangalore, glavno mesto indijske zvezne države Karnatake, zadnjih nekaj let doživlja bliskovit razvoj, ki je zlasti posledica sprejetja Informacijsko tehnološkega načrta leta 1997. Kljub razvoju pa Bangalore še vedno ostaja tipično indijsko mesto z naraščajočimi razlikami med bogatimi in revnimi.
  • Jordanija - biser Bližnjega vzhoda
    Boštjan Gradišar, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Dom Bohinj, Ribčev Laz 63, 4265 Bohinjsko jezero, Slovenija
    Jordanija je v večjem delu puščavska dežela, ki med arabskimi državami na Bližnjem vzhodu simbolizira politično stabilnost in predstavlja zgleden primer prehoda iz tradicionalnosti v sodobnost. Na njenih tleh so se v preteklosti razvile mogočne civilizacije, ki so obvladovale ne le jordanski, ampak tudi širši prostor in v njem pustile globoke sledove. V prihodnosti se bo še bolj oprijela turizma, za katerega je več kot dovolj temeljev, tako kulturno-zgodovinskih kot naravnih. Že zdaj je turistov iz različnih delov sveta iz leta v leto več.
  • Vinogradništvo v Šmarsko - Virštanjskem okolišu glede na klimatske in morfometrijske elemente
    Božidar Žibret, Hrušovje 2, 3225 Planina pri Sevnici
    Virštanj leži v Podravski vinorodni deželi. Spada med zelo primerna območja za pridelovanje kakovostnih vin in ima več kot 80 % prvovrstnih vinogradniških leg. Na razširjenost vinogradov vpliva relativna nadmorska višina, saj so omejeni na termalni pas. Na razširjenost vinogradov vplivajo tudi minimalne temperature in z njimi povezani negativni vremenski pojavi (pozeba, megla). V katastrski občini Virštanj se je v obdobju 1824–1998 površina vinogradov močno zmanjšala zaradi trtne uši in deagrarizacije.
  • Primerjava nekaterih elementov zunanje strukture geografskih učbenikov v različnih evropskih državah
    Jurij Senegačnik, Modrijan založba, d. o. o., Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Primerjali smo 34 geografskih učbenikov iz 34 različnih evropskih držav. Pri tem smo se morali omejiti le na zunanjo strukturo učbenikov. Čeprav v Evropi ne obstajajo enotne šole pisanja geografskih učbenikov, so se pokazali obrisi nekakšnih modelov koncipiranja učbenikov: angleški, francoski, italijanski, nemški, skandinavski, vzhodnoevropski, balkanski in pribaltski. V tujih učbenikih najdemo tudi rešitve, ki jih v slovenskih ne poznamo. Po drugi strani pa v nekaterih od njih ni elementov, ki se v Sloveniji zdijo nepogrešljivi.

 

4. številka 2000

  • Sarawak
    Jurij Senegačnik, Karlovška 15, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek prikazuje nekatere osnovne geografske značilnosti Sarawaka skozi obravnavo geografske lege, reliefa, podnebja, vegetacije, prebivalstva in gospodarstva. Poseben poudarek je na obravnavi tropskega deževnega gozda in etnične raznolikosti Sarawaka.
  • Tsingy de Bemaraha - Kras na Madagaskarju
    Andrej Grmovšek, Sadjarska 3/b, 2000 Maribor, Slovenija
    Ob celotni zahodni obali  Madagaskarja se nahaja več kraških območij, ki skupaj zavzemajo okoli 30.000 km2. Kljub temu, da so mnoga izredno zanimiva, so še slabo raziskana. Ena tamkajšnjih najzanimivejših kraških oblik so tsingyji. To so nekakšne velikanske škraplje. Sestavljene so iz skalnih stebrov in skalnih zob, ki jih ločujejo ožje in širše razpoke ter jarki. Na območju kraškega masiva Bemaraha, ki je predstavljen v članku, so najvišji stebri visoki tudi do 50 metrov.
  • Paragvaj
    Igor Fabjan, Šarhova 34, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Država sredi Južne Amerike je bila zaradi svoje lege in v zadnjih stoletjih zaradi številnih vojaških diktatur že od nekdaj dokaj izolirana. Območje današnjega Paragvaja so ob prihodu Špancev naseljevali le nomadski Indijanci Gvarani. Zdaj jih je v sestavi prebivalstva le dobre 3 %. Med mestici se je ohranil poseben jezik, katerega pomen je skoraj enakovreden španščini. Gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu; politična in gospodarska oblast je že dolgo v rokah majhne elite bogatih lastnikov zemlje.

 

3. številka 2000

  • Pokrajinske enote občine Moravče
    Maja Topole, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Členitev občine Moravče na manjše homogene regije je bila narejena v okviru projekta Celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Omogoča lažje vrednotenje zemljišč za različne tipe rabe tal. Podlaga zanjo so geografske analize najpomembnejših naravnih in nekaterih družbenih pokrajinskih prvin. Občina Moravče obsega dve glavni mezoregiji: podolje in hribovje.
  • Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov
    Nataša Gostiša, Viška cesta 49/D, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Prispevek predstavlja povzetek diplomske naloge “Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov”. V prvem delu so podani namen in cilji naloge ter njena izhodišča z metodologijo. Drugi sklop naloge je razdeljen na dva dela. V prvem so predstavljene značilnosti izbranega vzorca študentske populacije, v drugem pa so podane ugotovitve avtoričine lastne raziskave. V zadnjem sklopu sta obravnavana razvoj in sedanje stanje mladinskega turizma v Sloveniji.
  • Pričakovane posledice podnebnih sprememb v Sloveniji
    Tanja Čelebič, Gospodinjska 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek opisuje spremembe v slovenskih makroregijah, ki jih je pričakovati pod vplivom podnebnih sprememb. Znanstveniki ugotavljajo, da so se povprečne letne temperature zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih povišale, medtem ko se količina padavin ni bistveno spremenila. V 21. stoletju naj bi prišlo do otoplitve, medtem ko so napovedi glede padavin bolj nezanesljive. Podnebne spremembe bodo močno vplivale na življenje. Posledice podnebnih sprememb se bodo razlikovale. V različnih slovenskih makroregijah bodo posledice različne, tako pozitivne kot negativne.

 

 

2. številka 2000

  • Pantanal - biser v osrčju Latinske Amerike
    Irena Rejec Brancelj, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Pantanal je pokrajina ekstremov. Preko leta se izmenjata dve dobi: sušna in deževna. Savanski pokrajini daje življenjski utrip voda. Velika gostota rečne mreže zagotavlja ponekod občasno in drugod stalno preplavljenost zemljišč. Pokrajina je eno od območij z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu.

  • Jamajka - otok reggaeja in ruma
    Igor Fabjan, Šarhova 34, 1000 Ljubljana, SlovenijaJamajka je eden izmed karibskih otokov, ki se ponašajo z najbolj burno zgodovino. Kolumb se je na otoku zadržal malo časa, zato pa je postal v kasnejših stoletjih zatočišče gusarjev, ki so s tihim privoljenjem Britancev ropali bogato obložene španske ladje. Otok je ostal pod britansko oblastjo vse do osamosvojitve. Na nekdanje kolonizatorje danes spominjata le uradni jezik angleščina in politična ureditev. Z otoka prihaja kar nekaj glasbenikov in športnikov, ki so postali znani po celem svetu.

 

 

1. številka 2000

  • Preobrazba pokrajine na Bovškem v zadnjih dveh stoletjih
    Urška Eniko, Pot na Koče 1, 4226 Žiri, Slovenija
    Članek prikazuje nekatere preobrazbe pokrajine na Bovškem, gorski pokrajini v severozahodni Sloveniji v zadnjih dvesto letih. Prispevek temelji predvsem na analizi jožefinske vojaške karte iz 2. pol. 18. stol., franciscejskega katastra iz 1. pol. 19. stol. in današnjih topografskih kart ter terenskem delu.
  • Vegetacija v Mariboru
    Smiljan Bačani, Titova 21, 2000 Maribor, Slovenija
    Avtor je v Mariboru popisoval rastlinske združbe po metodi Braun-Blanqueta. Kartirani so bili biotopi, ki so značilni za mesto. Skupaj je bilo določenih 112 rastlinskih vrst, ki pripadajo 37 družinam. Najuspešnejše vrste so generalisti in niso vezane na kakšen poseben tip rastišča. Glede na izvor prevladujejo tiste, ki zaradi prilagodljivosti preživijo rastiščne razmere. Kategorije zelenih površin imajo ekološki, oblikovni in socialni vidik.
  • Trendi v razvoju svetovnega gospodarstva v postindustrijskem obdobju
    Lučka Lorber, Košaški dol 12, 2000 Maribor, Slovenija
    Razvoj znanosti in tehnološki napredek sta povzročila pomembne strukturne spremembe v gospodarstvu, zlasti deindustrializacijo in terciarizacijo ter oblikovanje svetovnega trga. Vlaganje v raziskave in razvoj je primarni pogoj za gospodarski razvoj določene regije in proces globalizacije.

  •  Algarve, evropski “konec sveta”
    Boštjan Gradišar, Cesta Kokrškega odreda 7, 4294 Križe, Slovenija
    Portugalska pokrajina Algarve je ena tistih evropskih pokrajin, ki so se zaradi razmaha množičnega turizma po drugi svetovni vojni močno spremenile. Turiste privlači s svojo zgodovino, prelepimi peščenimi plažami pod mogočnimi klifi ter s svojstveno kulinariko. Dežela na zahodu, kot so Algarve poimenovali mavrski osvajalci, tako postaja ena izmed turistično najbolj razvitih regij v Evropi, pri razvoju turizma pa se žal ni izognila napakam, kot so jih napravili že njihovi španski sosedje.

 

4. številka 1999

  • Macau - poslednje portugalsko čezmorsko ozemlje
    Matej Gabrovec, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Leta 1997 je bila medijsko zelo odmevna tema britanska vrnitev Hongkonga Ljudski republiki Kitajski, 19. decembra leta 1999 opolnoči pa je Kitajski prepustila oblast nad sosednjim kolonialnim ozemljem Macau tudi Portugalska. To zadnje čezmorsko portugalsko ozemlje se ne more kosati s sosednjim Hongkongom niti po gospodarski moči niti po številu prebivalcev niti po površini. Kljub temu gre za pomembno spremembo na svetovnem političnem zemljevidu. V članku so zato predstavljene temeljne geografske značilnosti Macaua, ki jih je mogoče razložiti le s prikazom njegovega zgodovinskega razvoja.
  • Pokrajinske posledice zakisovanja okolja v krajinskem parku Śnieżnik na Poljskem
    Simon Kušar,Vegova 13, 1251 Moravče, Slovenija
    Prvi del članka govori o kislem dežju in posledicah zakisovanja okolja. V nadaljevanju so opisane pokrajinske posledice tega pojava v Krajinskem parku Śnieżnik na Poljskem, kot jih je videl avtor članka ob obisku Poljske poleti leta 1999.
  • Agrarno obremenjevanje okolja spodnje Savinjske doline z vidika presežkov dušika
    Barbara Lampič, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Nitratno onesnaženje sodi med najbolj pereča onesnaženja slovenskih podtalnic, po katerem še posebno izstopajo podtalnice severovzhodne Slovenije. Z ugotavljanjem presežkov dušika v okolju lahko posredno sklepamo na obremenjevanje talne vode z nitrati, kar dokazujejo tudi analize kakovosti voda. Spodnja Savinjska dolina kot eno kmetijsko najintenzivnejših območij Slovenije s specializiranim poljedelstvom in živinorejo sodi med regije, ki po vnosih dušika pa tudi njegovih presežkih že dosegajo raven zahodnoevropskih držav, kar se odraža tudi v kakovosti talne vode.
  • Prihodnost regionalne geografije
    Ana Vovk Korže, Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, 2000 Maribor, Slovenija
    V članku avtorica analizira položaj regionalne geografije v osnovni in srednji šoli ter na visokošolski ravni. V osnovni šoli je velik poudarek na celostnem poznavanju celin, v srednji šoli pa se temu pridruži še problemski pristop. Študij geografije na fakulteti mora nuditi študentom poglobljen študij regionalne geografije, ki bi moral temeljiti na regijah (majhnih celotah), ki sestavljajo posamezno celino.

 

3. številka 1999

  • Dolina Radovna, nekatere njene naravne vrednote in objekti kulturne dediščine
    Tea Lukan Klavžer, Triglavski narodni park, Kidričeva cesta 2, 4260 Bled, Slovenija
    Povod za nastanek članka je bilo nedavno odprtje obnovljene Pocarjeve domačije, bisera ljudske arhitekture v Zgornji Radovni. Javni zavod Triglavski narodni park jo je pred leti odkupil, kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa je kulturni spomenik z veliko prizadevanja spomeniško uredil in muzejsko opremil, tako da obiskovalcem dokumentira stavbno dediščino preteklih stoletij in bivanje v njej.
  • Antropogeni relief kot devastacijski fenomen ostravskega industrijskega okolja
    Miroslav Havrlant, Katedra sociální geografie a regionálního rozvoje Přirodovědecké fakulty Ostravské univerzity, 701 03 Ostrava 1, Dvořákova 7, Češka
    Avtor predstavlja ostravsko območje na severovzhodu Češke. Za to regijo sta značilni velika proizvodnja črnega premoga in metalurgija, s katerima so povezani tudi različni negativni vplivi na okolje. Med bolj problematične sodi pojav ugreznin. V hribovitem reliefu ostanejo suhe, na ravninskih in dolinskih območjih pa so povečini zalite s talno vodo. Zaradi spreminjanja reliefa je potrebno neprestano premeščati in obnavljati infrastrukturo, propadajo pa tudi številne stavbe. Zelo opazna so tudi velika odlagališča jalovine, ki predstavljajo dominantno obliko antropogeno preoblikovanega reliefa.
  • Prešteti nepreštevno? Indijanci v statističnih dokumentih Združenih držav Amerike
    Klaus Frantz, Institut für Geographie, Universität Innsbruck, Innrain 52, A - 6020 Innsbruck, Avstrija
    Ob koncu 20. stoletja so vedenja o številu in geografski razporeditvi staroselcev oziroma ameriških Indijancev v ZDA še zelo skopa oziroma nenatančna. Vzroke gre iskati predvsem v naslednjih dejavnikih: popisnih navodilih in postopkih, državnih in plemenskih interesih ter v zapoznelem (samo)priznavanju k indijanski rasi oziroma narodu. Interpreti popisnih rezultatov in drugih statističnih podatkov o Indijancih morajo zato upoštevati okoliščine, v katerih so ti viri nastajali.
  • Dominikanska republika - Kolumbov najljubši otok
    Igor Fabjan, Šarhova 34, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek predstavlja Dominikansko republiko, državico na tropskem otoku Hispaniola, ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na karibskih otokih. Poleg toplega podnebja in morja ter peščenih plaž vabita turiste tudi slikovita notranjost in razgibano življenje domačinov.

 

2. številka 1999

  • Toronto, multinacionalno velemesto
    Peter Frantar, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek govori o prebivalstveni strukturi Toronta, glavnega mesta kanadske province Ontario, za katerega je značilno intenzivno doseljevanje. Predstavljene so še zadnje upravne spremembe, kratek gospodarski oris ter nekaj zanimivosti tega velemesta.
  • Hamburgerska povezava” med Medmorsko- in Anglo-Ameriko
    Matija Zorn, Trstenjakova 1, 1000 Ljubljana, Slovenija
    V prispevku je prikazana neposredna zveza med hitro rastočo porabo govejega mesa v zahodnih industrijskih državah in obsežnim izsekavanjem tropskih gozdov Medmorske Amerike, da bi s tem pridobili velike pašne površine za izvozno usmerjeno govedorejo. Pri tem je pomembno vlogo odigralo predvsem povečanje števila t.i. “fast food” restavracij v zahodnem svetu.
  • Gozdna meja v porečjih Martuljka in Belega potoka
    Vilma Vrtačnik Merčun, Osnovna šola Rodica, Kettejeva 13, 1230 Domžale, Slovenija
    Zakaj sega v gorah sklenjeni gozd le do določene nadmorske višine? Zakaj uspevajo višje le še posamezna drevesa in ruševje ali pa je gozdna meja tako zelo ostra, da nad njo drevesnega rastlinstva sploh ni več? Avtorica prispevka ugotavlja različne tipe gozdne meje glede na vzroke za neuspevanje gozda v porečjih Martuljka in Belega potoka, to je v visokogorskem območju na severnem obrobju Julijskih Alp.
  • Problematika obmejnosti na primeru vinorodnih Haloz
    Boštjan Gradišar, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Damir Josipovič, Glinškova 9, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Prispevek obravnava problematiko novonastalega obmejnega območja ob slovensko-hrvaški meji. Bistvo prispevka je usmerjeno v proučevanje situacije na terenu, kjer smo s pomočjo anketnih vprašalnikov skušali ugotoviti mnenje prebivalcev o različnih tematikah, povezanih z obmejnostjo, hkrati pa smo skušali podati tudi primerjavo tega območja z obmejnimi območji, ki imajo podoben status že daljše obdobje.

 

1. številka 1999

  • Zgodovinske dežele na današnjem ozemlju Slovenije
    Matej Gabrovec in Drago Perko, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek predstavlja zemljevid nekdanjih avstrijskih dežel na območju današnje Slovenije, ki so v zavesti povprečnega Slovenca bolj žive kot pokrajine geografskih regionalizacij.
  • Hribovske kmetije kot prvina kulturne pokrajine
    Eva Konečnik, Mislinjska Dobrava 47, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, Slovenija
    Članek predstavlja samotne hribovske kmetije kot najbolj značilno naselitveno obliko slovenskega hribovskega sveta. S pomočjo anketiranja na kmetijah avtorica na primeru Slovenjgraškega Pohorja ugotavlja, katere prvine, povezane s kmečkimi gospodarstvi, oblikujejo hribovske kulturne pokrajine.
  • Himbe - obrazi davno minulega sveta
    Špela Stres, Inštitut Jožef Štefan, Jamova 39, Ljubljana, Slovenija
    Članek predstavlja nekatere značilnosti ljudstva Himba, ki živi v Kaokoveldu v severozahodni Namibiji, in avtoričina občutja ob obisku tega afriškega polnomadskega živinorejskega ljudstva.
  • Balijska prepletanja
    Zdenko Huzjan, Oddelek za likovno vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana, Slovenija
    Članek prinaša razmišljanje o otoku Baliju, ljudeh in njihovem odnosu do življenja, tesni povezanosti s pokrajino, ki je stoletja navdihovala njihovo ustvarjalnost, in o njihovih duhovnih razsežnostih.
  • Drobtinice iz geoučilnice 2
    Igor Drnovšek, Podlubnik 159, 4220 Škofja Loka, Slovenija
    Članek predstavlja nekaj primerov uporabe matematičnega znanja in fotografij pri pouku geografije na srednji stopnji.

 

4. številka 1998

  • Danska – dežela otokov, mostov in nizkih vzpetin
    Nevenka Cigler, Tončka Dežmana 6, 4000 Kranj, Slovenija
    V članku predstavljam nekaj značilnosti danskega reliefa, ki smo ga geografi spoznali na osemdnevni ekskurziji s terenskim delom med prvomajskimi počitnicami leta 1997. Poleg raziskovanja pokrajine smo obiskali tudi nekaj šol in navezali stike z učitelji geografije, ki preraščajo tudi v izmenjavo učencev.
  • Poljanska dolina nad Kolpo
    Vladimir Prebilič, Omerzova ulica 38, Dolga vas, 1330 Kočevje, Slovenija
    Jugovzhodno od Kočevja leži kraški ravnik, ki je obvisel nad dolino reke Kolpe. To območje domačini imenujejo Poljane ali Poljanska dolina. Ima zelo pestro zgodovino. Prebivalci se že več kot sto let stalno odseljujejo. Le redki Slovenci vedo za naravne lepote tega območja in poznajo le Poljansko dolino ob Poljanski Sori zahodno od Polhograjskega hribovja.
  • Ali poznamo prsti?
    Ana Vovk Korže, dr., Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija
    Članek predstavlja mednarodna in slovenska imena za prsti, klasifikacijo prsti in neenotno rabo iman za prsti v nekaterih slovenskih geografskih učbenikih.

 

3. številka 1998

  • Narodni parki Tajske
    Barbara Barič, Zdraviliška cesta 27, 3272 Rimske Toplice, Slovenija
    Članek je povzetek obsežnejše naloge, v kateri je natančnejši opis nastajanja narodnih parkov na Tajskem ter njihova vloga pri ohranjanju prvobitne narave.
  • Neupravičeno zapostavljeno Radensko polje
    Barbara Lampič, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Aleš A. Smrekar, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Radensko polje, jugovzhodni odrastek Grosupeljske kotline, je primer kraškega polja, ki ima razvite prav vse značilnosti: višji kraški obod iz apnenca in dolomita, uravnano, s kvartarnimi naplavinami pokrito dno, kraške izvire na eni strani, ponikalnico, ki teče prek polja, in požiralnike ter jame na drugi strani. Zaradi številnih kraških pojavov in higrofilnega rastlinstva je v pripravi postopek za zaščito Radenskega polja kot krajinskega parka.
  • Gorska klima v Sloveniji
    Boštjan Kerbler -- Kefo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek obravnava gorsko podnebje v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Opisuje nekatere vidike podnebnih prvin: sončnega obsevanja, temperatur, padavin in vetra.

 

2. številka 1998

  • Izrael - obljubljena dežela
    Irena Svetin, Linhartova 66, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Izrael je kljub svoji majhni površini izredno zanimiva dežela. Ima zelo dolgo in pestro zgodovino, zanimivo etnično in versko sestavo, negotov politični položaj, nenazadnje pa je zanimiv tudi zaradi naravnogeografskih dejavnikov, ki oblikujejo njegovo površje.
  • Brezstropa jama pri Povirju in denudirane jame v okolici Divače
    Andrej Mihevc, mag., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija
    Članek predstavlja nekaj denudiranih jam na Krasu med Povirjem in Škocjanom ter njihov speleološki ter geomorfološki pomen. Na kraškem površju so pogosti pojavi sige, rečnih nekarbonatnih nanosov in reliefnih oblik, ki so ostanki denudiranih jam. Poznavanje teh pojavov nudi nove možnosti za razlage razvoja kraškega površja in izvora prsti na krasu.
  • Prenova Šutne s poudarkom na trgovski in gostinski dejavnosti
    Žiga Ramšak, Nevlje 33g, 1240 Kamnik, Slovenija,
    Jernej Kladnik, Jarčeva 4, 1230 Domžale, Slovenija
    Šutna je srednjeveška ulica v Kamniku. Pred nekaj leti, ko so ulico na novo tlakovali in jo zaprli za promet, se je začela njena prenova. Najin namen je bil raziskati, kako je to vplivalo na trgovski in gostinski promet v ulici in njeni bližnji okolici. Zanimalo naju je mnenje potrošnikov in prebivalcev o prenovi. Preučila sva dejavnike, ki so vplivali na spremembo prometa v lokalih. Prav tako naju je zanimala sestava kupcev, ki zahajajo v ulico, sestava lokalov glede na lastništvo in dejavnost posameznega lokala.

 

1. številka 1998

  • Tibet – raj ali pekel
    Mimi Urbanc, Geografski inštitut AM ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Tibet, za nekatere Shangri-la; dolgo iskani raj, za druge začarana dežela zlatih samostanov, za vse pa je pusta visoka planota, obdana z zasneženimi vrhovi, oddaljena in skrivnostna dežela, ki v zadnjih desetletjih doživlja hitre spremembe.
  • Tipizacija in regionalizacija Slovenije
    Drago Perko, dr., Geografski inštitut AM ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Članek predstavlja najnovejšo tipizacijo in regionalizacijo Slovenije, ki temeljita na enotnih kriterijih, enostavnosti, preglednosti, sistematičnosti, razumljivosti in dosledni hierarhiji pokrajin. Slovenija je razdeljena na 4 makroregije, 9 submakroregij in 49 mezoregij.
  • (Ne)prepoznavnost Slovenije in njena zamenljivost s Slovaško
    Sandi Berk, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Skoraj sedem let je že minilo odkar je Slovenija razglasila neodvisnost, vendar smo še vedno dokaj neprepoznavni. Našo državo pogosto zamenjujejo s Slovaško, saj je med obema državama precej podobnosti. Vendar so se nekateri razlogi za našo neprepoznavnost pojavili tudi zaradi nas samih. Napake so bile storjene predvsem pri izboru krajšav za ime naše države. Predstavljena je kratka zgodovina imen obeh držav, primerjava njunih imen v različnih evropskih jezikih in prednost tričrkovne kode SVN pred tričrkovno kodo SLO.

 

4. številka 1997

  • Kenija - država nasprotij
    Mateja Vahčič, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice, Tomšičeva 5, 4273 Jesenice, Slovenija
    Država ob vzhodni obali Afrike je zaradi pokrajinskih značilnosti in raznolikosti ter pisanosti živalskega in rastlinskega sveta ena najbolj obiskanih v Afriki. Članek predstavlja njen zgodovinski razvoj ter temeljne geografske značilnosti, posebnosti rastlinstva in živalstva ter dva izmed 52 narodnih parkov.
  • O dveh geografskih ekskurzijah v Alpe in soseščino, o izbiri poti in strokovni učinkovitosti
    Jurij Kunaver, dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Bližnje Vzhodne Alpe ter njihovo južno in severno obrobje nudijo številne možnosti za spoznavanje njihovih fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti. Dve ekskurziji, ena za učitelje in druga za študente sta imeli marsikaj skupnega, a tudi različnega, kar lahko pride prav bodočim načrtovalcem takih oblik izobraževanja.
  • Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energijski luči
    Mimi Urbanc, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Na Gorenjskih Dobravah se je v zadnjem desetletju razvila izjemno intenzivna mlečna govedoreja, ki ima že značilnosti industrijske pridelave. Zaradi velikih vnosov energije močno obremenjuje okolje, kljub temu pa analize vode in prsti onesnaženja niso dokazale. Članek prikazuje primere naselij Goriče, Letenice in Srednja vas.
  • Septembrsko neurje v zgornji Selški dolini
    Nika Debeljak, Urška Hafner, Polona Pintar in Zofka Pintar, Gimnazija Škofja Loka, Podlubnik 1B, 4220 Škofja Loka, Slovenija
    Zaradi ujme se vsako leto izgubi pomemben delež družbenega proizvoda in zato pomenijo veliko oviro v razvoju ne le pokrajin, ampak tudi države. V sestavku želimo prikazati razvoj, obseg in posledice poplav, ki so 8. in 9. septembra leta 1995, in tudi že velikokrat prej, prizadele Selško dolino v njenem zgornjem delu. Skušale smo poiskati vzroke ujme in odgovoriti na vprašanje, kolikšen delež krivde zanje moramo pripisati izrednim naravnim razmeram in kolikšen človeku.

 

3. številka 1997

  • Delta Mekonga - dežela riža in vodnih prekopov
    Blaž Zabukovec, Kogojeva 8, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Delta reke Mekong na skrajnem jugu Vietnama je žitnica države s sedemdeset milijoni prebivalcev. Z gospodarsko pomembnostjo kroji njeno usodo. Jugovzhodnoazijski veletok določa utrip dežele, njegova delta pa spada med najpomembnejša območja za pridelavo riža na svetu.
  • O nastanku in pomenu renskega tektonskega jarka in sosedstva
    Jurij Kunaver, dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Renski tektonski jarek je posledica že več kot 60 milijonov let trajajočega vdora stebra plaščne magme v zemeljsko skorjo, znanega pod imenom vroča točka. Povzročil je dviganje in razmikanje Schwarzwalda in Vogezov ter nastanek tektonskega jarka med njima. Kot osrednja evropska prometna os med severno in južno Evropo ima jarek tudi pomembno gospodarsko vlogo.
  • Dolina smrti - najnižja površinska točka Amerike
    Stanka Šebela, dr.,  Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna, Slovenija
    Zemeljsko površje se v Mrtvem morju v Izraelu spusti do -393,6 m, kar je najnižja površinska točka na Zemlji. Druga najnižja je z -86 m Dolina smrti v ZDA. Za obe najnižji točki so značilne zanimive tektonske razmere. Ob zmičnem prelomu v Mrtvem morju gre za levi zmik, v Dolini smrti pa desni zmik. V obeh primerih je tektonika še vedno aktivna.
  • Drobtinice iz geoučilnice
    Igor Drnovšek, Dijaška 12 B, 5220 Tolmin, Slovenija
    Članek opisuje izdelavo nekaterih učnih pripomočkov za učne teme, ki so tesno povezane z geologijo, geomorfologijo in kartografijo.

 

2. številka 1997

  • Tropski kras zahodnega dela Kube
    Martin Knez, Inštitut za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, 6230 Postojna, Slovenija
    Članek predstavlja nekatere geološke in kraške značilnosti zahodnega dela Kube. Opisan je svetovno znan tropski kras, kjer so poleg kraških jam in jamskih sistemov tudi značilni kopasti vrhovi, imenovani "mogotes". Procesi na karbonatnih kamninah in v njih se v deželah blizu ekvatorja odvijajo popolnoma drugače kot na področju klasičnega krasa.
  • Azori - smagardi Atlantskega oceana
    Drago Kladnik, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, Slovenija
    Vulkanski otoki so kljub izjemni strateški legi in pomembni zgodovinski vlogi širši slovenski javnosti razmeroma slabo poznani. Zanimivo je, da o njih ni na voljo nobene resne geografske literature. Z naravnimi značilnostmi so kot nekakšen križanec med Kanarskimi otoki in Irsko. Zaradi bujnih pašnikov so izrazito zelene barve, oceansko podnebje pa je na ločnici subtropskega in zmerno toplega pasu.
  • Sončna energija - alternativni vir energije
    Irena Svetin, Linhartova 66, Ljubljana, Slovenija
    Članek predstavlja osnovne vrednosti energije sončnega obsevanja in nekatere načine rabe sončne energije. Trendi poselitve Slovenije so z vidika rabe sončne energije večinoma neugodni, kljub temu pa še obstajajo možnosti za večje izkoriščanje tega pomembnega alternativnega vira energije.
  • Slivniško jezero pri Šentjurju pri Celju
    Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 2312 Orehova vas, Slovenija,
    Nuša Vogrin, Vransko 121, 3305 Vransko, Slovenija
    Slivniško jezero, ki leži na koncu tretje prebojne doline potoka Ločnica jugovzhodno od Šentjurja, je nastalo leta 1976. Veliko je 84 ha. V jezeru je veliko emerzne in flotantne vegetacije. Sodi med eutrofna jezera. Je zelo pomembno tudi za rastlinstvo in živalstvo, predvsem ptice, dvoživke in plazilce. Zaradi svojih vrednot si jezero in okolica zaslužita zavarovanje, najverjetneje v obliki krajinskega parka.

 

1. številka 1997

  • Islandija - dežela ognja in ledu
    Aleš A. Smrekar, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Islandija ima številne naravne znamenitosti, predvsem delujoče ognjenike, obsežna lavina polja, vroče izvire, gejzirje, ledenike in s snegom prekrite vrhove. Dežela je preprežena z obsežnimi območji tundre in ima izjemno malo živalstva. Za poselitev je precej neprijazna, zato na otoku živi manj kot 300.000 ljudi.
  • Treking h gorskim plemenom Tajske
    Irena Kavčič, Ceneta Štuparja 3, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Na severu Tajske globoko v deževnem pragozdu živijo gorska plemena, ki jih sestavlja šest večjih, pomembnejših in deset do dvajset manjših skupin. Izvirajo iz Mjanmara (Burme), Laosa, Kitajske in Tibeta. Nekatera izmed teh plemen so še do nedavna živela v plemenskih skupnostih, osamljeno od ostalih prebivalcev Tajske, na začetku sedemdesetih let pa so njihovo bogato kulturo odkrili zahodni turisti.
  • Mestna klima na Slovenskem
    Ivan Gams, dr., Ulica Pohorskega bataljona 185, 1000 Ljubljana, Slovenija,
    Marko Krevs, mag., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
    Povprečne letne temperature so v mestu višje kot v okolici pri Celovcu (1851-1900) in Celju (1881-1900) za 0,7 oC, Ljubljani (1931-1960) in Mariboru (1961-1990) pa za 0,5 oC(minimalne temperature za 1,1 oC). Mestece Vrhnika je od podeželske postaje Lipe z vidika povprečnih temperatur toplejše za 0,5 oC (minimalnih temperatur za 1,3  oC) in večja Ljubljana za 1,1  oC (oziroma 1,8  oC). Temperaturne razlike so tudi znotraj mesta.
  • Napotki za terensko delo in ureditev šolske zbirke kamnin
    Vili Podgoršek, Kraigherjeva 17, 2250 Ptuj, Slovenija
    Izvedba terenskega dela z nabiranjem vzorcev kamnin in njihovim nadaljnjim urejanjem do ravni, ko vzorce lahko postavimo kot primerke v zbirko, poteka skozi več stopenj. Vsak obisk terena, posamičen ali skupinski, je treba predhodno pripraviti. Priprava in izvedba obsegata več faz.